Če je sodobna prehrana res tako “smart”, zakaj potem naši možgani delajo na polno, telo pa na prazno?
Danes imamo na voljo več
“zdravih izbir” kot kadarkoli prej
— low fat, zero sugar, high protein, superfood, gut-friendly, brain-boosting, itd,.
Ampak kako to, da kljub vsej tej “smart” hrani na koncu dneva še vedno ostanemo utrujeni in čez dan tavamo okoli brez fokusa?
Hrana danes zna biti praktično vse, razen tega, da bi bila … hrana.
Večina hrane, ki se znajde na naših jedilnikih, je zasnovane, da te pokliče in prijazno pomaha s police. Da dobro izpade na Instagramu. Da pot čez pol Evrope lahko preživi brez hlajenja.
In, seveda, da ti v trebuščku začnejo leteti metuljčki v trenutku, ko jo daš v usta.
Ampak okus je samo en košček zgodbe. Kaj pa vse ostalo?
Telo ni mešalec betona – ne zna delat z umetnimi praški.
Tisoče in tisoče let smo jedli oves, stročnice, gozdne sadeže, kislo zelje, bolj ali manj užitne ostanke nedeljskih kosil …
Danes pa se na skoraj vsakem jedilniku v takšni ali drugačni obliki znajdejo praški, aditivi in okusi, ki so luč sveta ugledali v laboratoriju.
Nič čudnega, da naše telo ne ve, kaj za vraga naj naredi z vsem tem.
In kaj se zgodi,
ko naše telo dobi nekaj, česar ne prepozna kot pravo hrano?
1.
Ne dobi signala za sitost
zato se počutiš, kot da v tvojem želodcu zeva črna luknja, ki ne bo nikoli zapolnjena.
2.
Namesto, da bi pokalo od energije,
po obroku pade v vegetativno stanje,
iz katerega se pobereš šele, ko je čas za novo dozo kalorij.
3.
V glavi se pojavi megla,
hujša kot če bi gledal dve sezoni francoske artistične serije brez podnapisov.
4.
Prebava se z muko javlja,
da res ni navdušena in da rabi dopust.
KULINARIČNA
MAŠKARADA
Kar je bilo nekoč preprost kos kruha,
je danes “teksturno stabiliziran polnozrnat nosilec funkcionalnih beljakovin z dodano vrednostjo”.
Pa ne zato, ker bi industrija želela škoditi, ampak ker je njena glavna naloga, da te prepriča, da si naredil najboljšo izbiro in dobro jedel.
Žalostna resnica je, da večina hrane ni več narejena za ljudi ampak za sisteme.
Za to, da zdrži mesece na policah.
Da potuje tisoče kilometrov.
Da zadovolji kvote in trende.
Če potihem vsi
to vemo, zakaj vedno znova nasedemo?
Logično vprašanje. Tu sta dva precej človeška odgovora:
1.
NE VEMO VEČ,
KOMU VERJETI.
En dan je maslo spet zdravo. Naslednji dan je hudič v obliki maščobe. Vmes nekdo odkrije novo superživilo, ki raste samo na vulkanski zemlji in stane toliko kot obisk pri zobozdravniku.
Vsak influencer je prehranski guru, vsaka objava študija, vsak izdelek “scientifically formulated”. In na koncu… vzameš izdelek z embalažo, ki se ti najbolj dopade, na kateri piše “boost”.
2.
NIMAMO
ČASA.
Ideja o kuhanju iz osnovnih sestavin je super. Realnost pa malo manj.
Še preden sploh začneš, ugotoviš, da je paradižnik v hladilniku že malo sumljivo mehak, da so vsi noži v pomivalcu, da se je recept izgubil v poplavi zavihkov in da je motivacija nekje med “jutri začnem” in “sej kosmiči niso tako slabi”.
Ko si utrujen, lačen in brez energije, postane hrana stvar logistike. Rešuješ problem, ne skrbiš pa zase. In tako obrok postane opravilo, ne pa nekaj, kar te podpre.
KAJ PA, ČE BI BILO LAHKO … DRUGAČE?
Ne v smislu “vse si pripravi sam
v nedeljo in zamrzni za čez teden” drugače. Ampak kaj če bi obstajalo nekaj, kar:
ti ne krade časa,
ti ne obremenjuje želodca,
ti ne laže na embalaži,
in ti ne pusti občutka praznine
20 minut po obroku?
IN TU NEKJE VSTOPI NJAMITO.
Ne kot rešitelj sveta. Bolj kot dober prijatelj z malico.
Njamito ni produkt marketinga
— je produkt lakote.
Tiste prave.
Ko nimaš časa, živcev in potrpljenja, ampak telo rabi gorivo. In možgani nočejo kompromisov.
Je polnovreden, rastlinski obrok v flaški.
Iz ovsa, grahovih beljakovin, oreščkov, sadja, zelenjave.
Brez sladkornih bližnjic, brez arom “na temo banane”, brez sestavin, ki potrebujejo slovar.
Na prvi pogled zgleda kot smuti.
Ampak smuti te ne drži sitega tri ure. Njamito te.
In vse je 100 % ekološko.
Ne marketinško eko zeleno, ampak eko z dejanskimi certifikati.
Za vsakim sestavinskim zrncem stoji zgodba. In QR koda na flaški,
če te res zanima.
Pozabi na klasične okuse. Poskusi nekaj bolj domačega.
Jabolčna pita
(Še babi odobrava)
Špinačna bovla
(Ko moraš prebuditi Pope-eyea v sebi)
Jagodna granola
(Edina granola, ki ne pusti crunchija na zobeh)
Jaffa cake
(Zajtrk v flaški ali sladica? Ti se odloči)
Borovničev štrudel
(Diši po domačem, ima okus po domačem)
Teja Jugovic
“Obožujem Njamito! Božanski
okus, nasiti me, pa še vem,
da so čiste sestavine.”
Lucia Pahulyiova
“Njamito je moja priročna
in nasitna pregreha!”
Dr. Teja Klančič
“Njamito redno kupujem, ker ima visoko vsebnost različnih vlaknin in je bogat z beljakovinami. Nasiti me za dalj časa in je idealen hiter obrok, ko sem na poti ali pa takoj po vadbi. Izredno vesela sem, da imamo podjetje, ki izdeluje tako kvalitetne izdelke, brez nepotrebnih dodatkov.”
Ajda Strnad,
Msc. Nutricionistka
“Njamito je moja mala oblika skrbi zase in moja majhna investicija v dobro počutje ter dolgoročno zdravje. Še posebno me podpre na tiste dni, ko mi primanjkuje časa za vse, predvsem pa za uravnotežen obrok.”
Obrok v flaški. Eko. Brez kompromisov. Prava hrana, narejena za resnično življenje.
Kaj imaš od tega, da izbereš Njamito?
1.
Ob 8 sestankih v dnevu, ne razmišljaš kaj bo tvoj hiter, zdravi obrok.
2.
Sitost za 3 ure brez hitrega padca energije.
3.
Razpoloženje, ki ne pade po 45 minutah.
4.
Manj hrepenenja po sladkih pregrehah.
Zdravo prehranjevanje v 2025 ni preprosto. A obstajajo pametne rešitve.
Ne gre za to, da je vsak obrok slab. Gre za to, da imamo preveč izbire in premalo časa za zdravo prehranjevanje. (In preveč prehrane, ki je zasnovana za marketinške zmage, ne pa za človeka.)
Njamito je prava alternativa.
Je obrok v flaški, ki spoštuje tvoje telo.
Obrok v flaški. Eko. Brez kompromisov. Prava hrana, narejena za resnično življenje.
